7 čudes vezenja ali zahtevno, čudaško in oblikovalsko v enem paketu. Danes torej nekaj besed o starih, nenavadnih in izumrlih tehnikah, o sedmih čudesih vezenja.
Za predjed si poglej delo Severije Inčirauskaitė-Kriaunevičienė, ki veze na kovinske predmete; na zajemalke, vedra in avtomobile.
1. Najstarejši ostanki vezenja
Nekateri viri trdijo, da sega izvor vezenine okoli 3000 pr. n. št., ampak je to težko potrditi zardi pomanjkanja arheoloških ostankov. Povsem verjetno pa je , da so ljudje v prazgodovini čutili potrebo po okraševanju tkanin. Šivali so vsekakor že vsaj več tisočletij nazaj. V Sloveniji, v Potočki zijalki so našli igle, ki so stare med 35000 in 26000 let.
Verjetno se je vezenje razvilo nekoliko kasneje. Najstarejši ostanki, ki sem jih uspela izbrskati so iz kraja Vlasac v Srbiji, ki so stari okoli 8500 let. Z nitmi iz živalskega tkiva so oblačila okrasili s preluknjanimi krapovimi zobmi in polžjimi hišicami. Verjetno so bili okraski našiti tako, da so tvorili vzorec na hrbtu. Najbolj zanimivo pa je, da so znanstveniki ugotovili, da ponošenost kaže, da so oblačila nosili vsak dan in niso bila namenjena samo za pogreb.
Oblačila so bila verjento vezena podobno plašču na fotografiji iz Naturhistorishes museum na Dunaju.
2. Pozabljena veziljska tehnika
Včasih se znanje o veziljski tehniki izgubi. Tako je bilo tudi s tehniko hollie point.
»Hollie Point ali Holy Point je bila zanimiva tehnika vezenja v belem, ki ga vezilje danes ne delajo več.« (Marsh, 2017, str. 122)
Največ vezenin v tej tehniki je iz 18. stoletja, saj so tehniko največ uporabljali za otroška oblačila. Najdemo pa jo tudi na cerkvenih oblačilih.
V hollie point tehniki so okrašeni le majhni deli, ker je izvedba zelo zahtevna, čeprav se je uporabljal en sam šiv. Gre za varianto vezene čipke, ki uporablja zavit zančni vbod.
Gail Marsh tehniko opiše, o Hollie Point tehniki pa govori tudi nekaj drugih virov, npr. Textile Research Center Leiden.
ZA RADOVEDNE
Vezena čipka je od podlage ločena vezenina, ki za doseganje luknjastega videza večinoma uporablja zančni vbod in njegove variacije. Obstajajo številne variante, ki se pogosto uporabljajo v 3d vezeninah angleško imenovanih stumpwork.
3. Blago iz ananasa
Na Filipinih so vezilje vezle na blago iz ananasa. Blago se imenuje piña tkanina. Izdelajo jo iz vlaken listov ananasovega drevesa, ki jih očistijo, ostrgajo, iz dolgih vlaken spletejo nit in stkejo tanko, transparentno tkanino.
Ananas so na Filipine zanesli Španci, tkalska industrija pa se je razvila v 17. stoletju. V času španske kolonialne vlade je bila tkanina pomembno izvozno blago, iz tkanine piña so bila izdelana darila za pripadnike vladajočih družin Evrope. Hkrati je tkanina postala tudi osnova za tradicionalna filipinska oblačila.
4. Ali so vezenino res delali 18.000 ur?
Ko sem obiskala Dunaj, sem nekaj ur preživela tudi v zakladnici, kjer hranijo oblačila reda zlatega runa. Čisto so me očarala, natančnost, s katero so izdelane vezenine, in senčenje sta neverjetna.
Na delavnici z Natalie Dupuis sem tehniko or nué poskusila in ugotovila, da je vezenje sicer enostavno, ampak zelo počasno, zato me je zanimalo, koliko časa so vezenine oblačil reda zlatega runa nastajale. Za zabavo sem poskusila izračunati, koliko časa so vezli plašč Device Marije.
Za pomoč sem prosila Saro Rickards, učiteljico na Royal School of Needlework, ki je ocenila, da za kvadrat 10 x 10 cm vezenine v tehniki or nué porabi med 36 in 48 ur, za lažji izračun sem računala s sredinsko vrednostjo 42 ur.
Glede na velikost plašča, ki je približno polovično vezen s tehniko or nué sem izračunala, da bi vezenje trajalo 17961 ur, kar pomeni cca 2 leti, vsak dan, cel dan. Če pa računamo, da bi delovni dan trajal sodobnih 8 ur, bi vezenje trajalo 2245 dni, torej 6 let, vsak dan.
Seveda je hitrost vezenja v tej tehniki odvisna od spretnosti delavca, gostote vbodov in velikosti niti.
Kar ne morem verjeti.
Prav gotovo so imeli izvajalci kakšno skrivnost, da so delali hitreje.
Kaj misliš?
ZA RADOVEDNE
»Liturgična oblačila reda zlatega runa so sestavljene iz osmih oblačil: kazule za duhovnika, ki bere mašo, dalmatike in tuničele za njegova asistenta, treh plaščev oz. pluvialov. Celoto zaokrožata še dva antependija oz.oltarna prta …« (The Liturgical Vestments of the Order of the Golden Fleece, 2018, str. 109)
5. Vezenje in čipka sta v sorodu
Vezenina je predhodnica čipke, še posebno če govorimo o vezenju, pri katerem so deli tkanine odrežejo, npr. richelieu vezenje.
vir foto: Flickr, A treatise on lace-making and embroidery, with Barbour's Irish flax thread
Mogoče se s to trditvijo ne strinjaš in nisi sama. 😊
Čipka je v osnovi narejena s prepletanjem niti, medtem ko je vezenina šivanje niti na že obstoječo tkanino.
6. Tehnika vezenja za visoko modo
Večina modnih vezenin na oblačilih je vezena s tehniko v angleščini imenovano tambour vezenje (včasih se uporablja tudi izraz luneville vezenje).
Osnova za vezenje je tkanina, ki je na okvir napeta kot boben, zato iz francoskega jezika tambour vezenje (tambour je v francoščini boben).
Za vezenje se uporablja posebna igla z držajem, nit in različni okraski, perle, bleščice, lahko tudi peresa, tkanina in drugi dodatki.
Pri vezenju se hkrati uporablja obe roki, saj ena upravlja iglo (roka nad blagom), druga pa nit (roka pod blagom) na kateri so okraski.
Pri učenju je potrebno paziti na pravilno držo igle in na usklajenost obeh rok. Ko to dosežemo je tehnika dokaj enostavna in hitro izvedljiva.
7. Ročna vezenina izdelana s strojem
Paradoks? V sodobnem svetu ne.
Al Aire vezenje je vezenje izdelano s starinskim šivalnim / veziljskim strojem, ki ga uravnava in poganja roka.
V iglo šivalnega stroja se namesti prozorna, skoraj nevidna nit, s katero se na blago pritrdi nitke in trakove v nasprotju z tambour vezenjem, kjer se veliko več uporablja bleščice, kristale in perlice.
Viri:
A Potted History of Tambour Beading. (2022). Pridobljeno iz Hand& Lock: https://handembroidery.com/what-is-tambour-beading/
A-Z of Whitework, The ultimate resource for beginners and experienced needleworkers. (2015). Wellwood: Search Press Limited.
Cristiani, E., & Borić, D. (2012). 8500-year-old Late Mesolithic garment embroidery from Vlasac (Serbia): Technological, use-wear and residue analyses. Journal of Archaeological Science, str. 3450.3469. doi:10.1016/j.jas.2012.05.016
GVE. (13. 5 2021). Vlasac (Serbia) Mesolithic decorative garments. Pridobljeno 10. 11 2022 iz TRC Leiden: https://trc-leiden.nl/trc-needles/individual-textiles-and-textile-types/daily-and-general-garments-and-textiles/vlasac-serbia-mesolithic-decorative-garments
Marienmantel des Meßornats des Ordens vom Goldenen Vlies (Pluviale) . (brez datuma). Pridobljeno 4. 11 2022 iz Kunsthistorishes Museum Wien: https://www.khm.at/objektdb/detail/86220/
Marsh, G. (2017). 18th Century Embroidery Techniques. Lewes: GMC Publications.
Piña. (25. 3 2022). Pridobljeno 10. 11 2022 iz Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Pi%C3%B1a
ter Welle, S. (23. 9 2021). What you want to know about Al Aire Embroidery. Pridobljeno 10. 11 2022 iz Dutch Couture Embroidery: https://www.dutchcoutureacademy.com/wat-je-wil-weten-over-al-aire-borduren/?lang=en
The Liturgical Vestments of the Order of the Golden Fleece. (2018). V S. Haag (Ured.), Masterpieces of the Imperial Secular Treasury Vienna, volume 2 (str. 109-123). Dunaj: KHM-Museumsverband.