Opus cyprense: mit, zbirka vezenin s Cipra, posebna zlata nit ali nič od tega?
S terminom opus cyprense sem se prvič srečala leta 2021, ko sem brala o opus anglicanum. Če je opus anglicanum termin za skupino vezenin, ki največkrat uporabljajo spodnji našivni vbod[1] (underside couching) in razcepljen vbod[2] in so izdelane v Angliji v 13. in 14. stoletju, ali termin opus cyprense označuje vezenine izdelane na Cipru, ki prav tako izkazujejo neke skupne značilnosti?
Če je to res, opus cyprense čudovito skriva skupne lastnosti. Veziljske delavnice na Cipru so večinoma neraziskane, primerki vezenin iz bližnjih muzejev in galerij so stilistično raznoliki, raziskovalci pa se razlikujejo v razumevanju termina samega.
Na primer, knjiga European Art of the Fourteen Century zadeve poenostavi in omeni razlike med različnimi opusi (anglicanum, cyprense, Romanum…). Poudari, da razlike temeljijo na uporabi materialov in nadaljuje:
»opus cyprense, npr. uporablja zlato nit iz Cipra.« (Baragli, 78)
Zveni enostavno, ampak potem sem brala o zlatih avbah (več o zlatih avbah iz Beljaka na strani dr. Jessice Grimm)., kjer avtorica omenja ciprsko zlato. (Petrascheck-Heim pp. 61)
Torej, za kaj gre? Uh, še malo bo treba prebrati. 😊
Kaj je opus cyprense?
Na prvi pogled gre za skupino cerkvenih oblačil, vezenih v 13. stoletju z zlato nitjo izdelano na Cipru. Natančneje gre lahko za:
»učinek, ki ga ustvarijo vezeni znaki podobni tistim na oltarnem prtu, še posebej vezenju na oblakih.« (Martiniani-Reber, pp 89)
Možno je, da so bile vezenine izdelane na Cipru, čeprav je bila na Cipru izdelana zlata nit tržno zelo uspešna, kar pomeni, da je bila lahko vezenina izdelana tudi drugje (npr. Rim, Sicilija) (glej Jacoby)
Jacoby piše, da je bila ciprska zlata nit izredno dobre kvalitete in je bila zato bolj cenjena, njen izvor na Cipru ne definira izvora vezenin. Miller in Elster se strinjata o izvoru vezenin; čeprav se zdi, da je bil opus cyprense vezen na Cipru, gre lahko tudi samo za tehnični termin, ki opisuje tehniko vezenja oz. Izdelave. (Miller, pp. 179) Kljub temu pa Christiane Elster nadaljuje, da morebiti ne gre samo za tehniko izdelave, ampak tudi za določeno dekoracijo oz. motiv na tkanini. V knjigi Die Textilgeschenke Papst Bonifaz" VIII. (1294-1303) an die Katedrale von Anagni raziskuje papeške inventarje iz let 1295 in 1311, kjer so določena oblačila navedena kot opus cyprense, in identificira dva temeljna motiva:
1. oltarni prti s kristološkimi motivi,
2. stilizirane živali vezene samostojno na tkanini ali v medaljonih.
Osnovna tkanina se pojavlja v beli ali rdeči barvi, običajno gre za samit, hkrati pa v raziskavi nadaljuje s stilistično in tehnično primerjavo podobnih vezenin.
V knjigi navede številne primere, ki jih definira kot opus cyprense, med njimi tudi:
- plašč vezen z zlatimi nitmi na samit; pluvial ima vezene medaljone z živalmi, uporabljena je pozlačena srebrna nit, ki je na osnovo pritrjena s svileno nitjo, s svileno nitjo je vezen razcepljen vbod in ploščati vbod,
- kazula z vezenimi figurami in rastlinjem iz 13. stoletja; osnovna tkanina je samit; vezenje je izdelano s pozlačeno srebrno nitjo, srebrno in svileno nitjo; (slika zgoraj)
- dalmatika okrašena z vezenimi medaljoni z živalmi; osnova je samit; uporabljena je pozlačena srebrna nit, ki je na osnovo pritrjena s svileno nitjo, s svileno nitjo je vezen razcepljen vbod in ploščati vbod;
- in številne druge ostanke vezenin in oblačil.
Primerjave
Elsterjeva ugotavlja, da gre za stilistične podobnosti donacije iz Anagnija z dvema medaljonoma na plašču Filipa II Švabskega, kjer najde podobnosti v obliki medaljonov.
Podobnosti prav tako med donacijo iz Anagnija in blazino sv. Frančiška iz Kortone, relikviarijski vrečki iz Utrechta in klobučku sv. Štefana z Dunaja. Podobnosti opazi v osnovni tkanini, ki je v obeh primerih rdeč samit, v uporabi zlatih niti in pojavu živalskih motivov. Vse navedene vezenine običajno povezujejo s Sicilijanskimi delavnicami. Poleg tega pa najde povezave med motivom papige, ki se pojavi na oblačilih v Anagniju in motivom papige na pluvial s papigami iz Vicenze.
Tehnične podobnosti z donacijo iz Anagnija pa opazi samo pri zadnjih dveh kosih, saj gre pri obeh za osnovno tkanino samit in podobno veziljsko tehniko, zato zaključi, da je potrebna nadaljnja tehnična analiza, ki bo potrdila izvor navedenih vezenin.
Poleg tega pa poudari, da na nobeni vezenini iz Anagnija niti na nobenem od navedenih del ni napisov, zato je nemogoče nedvomno potrditi njihov izvor na Siciliji. Posledično pa se zdi nujno raziskati možne povezave s Ciprom.
Christiane Elster potrdi, da so bile na Cipru delavnice, ki so izdelovale zlate niti – aurum cyprense, prav tako so dokazi o tkalnicah svilenih tkanin in indirektni dokazi, da so na Cipru v 13. in 14. stoletju obstajale tudi veziljske delavnice. Zato je povsem mogoče, da so bile dela opredeljena kot opus cyprense izdelana na Cipru. Ne samo to, Woodfin atribucijo ciprskim delavnicam razširi na nekatera dela, ki so bila v preteklosti pripisana delavnicam v zahodi Evropi. Tako npr. predlaga, da se na Ciper umesti tudi nastanek medaljonov na plašču Filipa II Švabskega. Prepozna bizantinsko ikonografijo in piše, da sta vezena s spodnjim prečkastim vbodom. V besedilu ugotovi, da so medaljona v preteklosti povezovali z delavnicami v Palermu, saj se je predvidevalo, da Bizanc ni uporabljal vezenja s spodnjim prečkastim vbodom, hkrati pa dokaže, da je bizantinsko kulturno okolje poznalo in uporabljalo spodnji prečkasti vbod, zato predlaga atribucijo medaljonov v bizantinsko delavnico.
Dela s Cipra
Elsterjeva navede nekaj del, ki so nedvomno izdelana na Cipru.
Gradsonov oltarni prt, pozno 13. stoletje, Bern Historical museum
Delo je kombinacija zahodih in bizantinskih značilnosti. Woodfin Devico Marijo na prestolu identificira kot povsem bizantinski motiv, medtem ko je majhna figura klečečega donatorja pri njenih nogah ikonografsko povezana z zahodno Evropo. Donator skupaj z grbom označuje tudi izvor dela in omogoča povezavo s vitezom in križarjem Otonom I Gradsonom, ki je konec 13. stoletja živel na Cipru. Woodfin piše:
»Uporabljeni latinski in francoski napisi za Devico Marijo in nadangele prav tako sugerirajo, da je delo nastalo v okolju, kjer sta sobivali srednjeveška zahodnoevropska in bizantinska kultura.«
Oltarni prt z Marijinim kronanjem, 1325, Pisa, Museo dell’ Opere del Duomo
Na vezenini se nahaja napis z omembo Giovannija Contija, prvega nadškofa Pise in kasnejšega nadškofa Nikozije na Cipru. Napis prav tako umesti nastanek v leto 1325, ko je Conti živel v Nikoziji. Christiane Elster zapiše, da mešanica gotskih in bizantinskih elementov delo trdno umešča v Ciprske delavnice.
Osrednja kompozicija Kronanja me je spomnila tudi na oltarni prt iz otoka Krka, ki se sedaj nahaja v V&A. To vezenino je načrtoval Paolo Veneziano okoli leta 1330 v Benetkah. Tudi aoltarni prt iz Krka kaže mešanico bizantinskih in zahodnoevropskih ikonografskih vzorcev, kompozicija Kristusa, ki krona Devico Marijo pa se zdi skoraj identična z oltarnim prtom iz Pise, vsaj ko opazujemo položaj rok in sedeči figuri na prestolu.
Marija na prestolu s svetniki, konec 13. stoletja, Lyon, Katedrala Saint-Jean
Christiane Elster vezenino opiše kot majhen primerek z Marijo na prestolu s svetnikoma.
Elstrova ugotovi, da zgoraj omenjena dela nimajo ničesar skupnega z vezeninami, ki so v inventarjih opisani kot opus cyprense, zato je težko povezati vezenine iz Anagnija z delavnicami na Cipru. Kljub temu pa ugotovi, da so v papeških inventarjih omenjena tudi dela, ki so bolj podobna Gradsonovemu oltarnemu prtu in vezenini iz Lyona. Inventar iz leta 1295 omenja motive povezane s Kristusom in svetniki, pa tudi vezenino, ki prikazuje prizore iz Kristusovega življenja kot npr. oltarni prt iz Pise.
Zaključek
Obstaja torej nekaj podobnosti pa tudi veliko razlik med deli, ki jih papeški inventarji označijo s terminom opus cyprense, med deli, ki so njim stilistično podobna in vezeninami, ki so plod Ciprskih delavnic. Upam, da se bodo raziskovalci v prihodnosti posvetili tudi raziskovanju veziljskih delavnic na Cipru, saj bo le to prineslo zanesljive odgovore na vprašanje o izvoru vezenin opus cyprense.
Na kratko, še vedno ne vem, kaj opus cyprense je, ampak zdi se, da tega nihče ne zna natančno opredeliti.
Mimogrede, zgodbe o povezavah in vplivih se lahko vlečejo v nedogled. Ko sem brala o vezeninah opus cyprense, sem naletela na članek o čudoviti vezenini iz katedrale v Senu v Franciji. Vezenino je katedrali podarila Jeanne d’Eu, grofica d’Étampes. Marielle Martiniani‑Reber opaža nekatere podrobnosti z oltarnim prtom iz Pise, saj sta oba kosa vezena na beli tkanini, podobnosti so v izboru motivov in v mešanici zahodnoevropskih in bizantinskih ikonografskih vzorcev. Ali to pomeni, da je bila vezenina izdelana na Cipru?
Kaj pa ti, opaziš podobnosti na vezeninah?
Opombe: [1] Spodnji našivni vbod je približen prevod angleškega termina underside couching. (urejeno november 2022) [2] Split stitch
Viri:
Baragli, Sandra. European Art of the Fourteen Century. Los Angeles, J. Paul Getty Museum, 2007. Google knjige, https://books.google.si/books?id=3SUrSKSlpxoC&pg=PA78&lpg=PA78&dq=opus+cyprense&source=bl&ots=IWwUuAbYF_&sig=ACfU3U255izZ95BQjV7_LAP9vTqhdBCc_Q&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjCueiKkO_4AhVFt6QKHUw9BH0Q6AF6BAgdEAM#v=onepage&q=opus%20cyprense&f=false. Accessed 10 7 2022.
Elster, Christiane. Die Textilgeschenke Papst Bonifaz" VIII. (1294-1303) an die Katedrale von Anagni, Petersberg, Michael imhof Verlag, 2018.
Jacoby, David. Cypriot Gold Thread in Late Medieval Silk Weaving and Embroidery, Deeds Done Beyond the Sea, 2014, https://www.academia.edu/7637562/9_Cypriot_Gold_Thread_in_Late_Medieval_Silk_Weaving_and_Embroidery, Accessed 28 07 2022.
Martiniani‑Reber, Marielle. Le parement d’autel de la Comtesse d’Étampes : une broderie réalisée dans le duché d’Athènes ?, Cahiers balkaniques [En ligne], 23 12 2021, https://journals.openedition.org/ceb/18275. Accessed 10 7 2022.
Martiniani-Reber, Marielle. “An Exceptional Piece of Embroidery held in Switzerland: the Grandson Antepedium.” From Aphrodite to Melusine: Reflections on the Archaeology and the History of Cyprus, 2007, https://www.academia.edu/37690589/An_Exceptional_Piece_of_Embroidery_held_in_Switzerland_the_Grandson_Antepedium. Accessed 17 7 2022.
Miller, Maureen. “A Descriptive Language of Dominion? Curial Inventories, Clothing, and Papal Monarchy c. 1300.” Textile History, 16 11 2017, https://www.academia.edu/36674263/A_Descriptive_Language_of_Dominion_Curial_Inventories_Clothing_and_Papal_Monarchy_c._1300. Accessed 10 7 2022.
Petrascheck-Heim, Ingeborg. “Die Goldhauben und textilien der hochmittelalterlichen Graeber von Villach-Judendorf.” Neuse aus Alt-Villach, Museum del Stadt Villach, 1970, pp. 57-190.
Woodfin, Warren T. “Underside Couching in the Byzantine World.” Cahiers balkaniques [Online], 17 12 2021, https://journals.openedition.org/ceb/18337?lang=en. Accessed 17 July 2022.
Objava je urejena in dopolnjena objava iz leta 2021.