V zadnjih tednih sem veliko svojega časa posvetila vezenju z zlatimi nitmi, ker se udeležujem spletnega tečaja Humbly Magnificent Couching Stitch, ki ga je pripravila Natalie Dupuis. Tečaj je posvečen našivanju (couching) v številnih oblikah, pri katerem resnično uživam.
Ko šivamo z kovinskimi nitmi in žicami, moramo imeti posebno opremo.
Vsi uporabljamo različne niti za šivanje, igle različnih proizvajalcev, potrebujemo pa tudi posebne škarje za rezanje kovinskih niti, večina vezilj ima lopatice (mellor), kome in različne deske, usnje, pergament in druge potrebščine za oblikovanje dvignjenih delov v vezeninah. V Sloveniji so večino vezenja z zlato nitjo izdelovali za cerkve in ljudsko nošo, npr. avbe. Oba prikazujeta lepoto in slovenski čut za estetiko.
Danes je moja objava na spletnem dnevniku namenjena predstavitvi tradicionalne slovenske opreme za delo z zlatimi nitmi.
Do sedaj sem našla le en vir, ki opisuje tradicionalna orodja, in sicer knjigo Ljudske vezenine na Slovenskem. Napisali sta ga Neli Niklsbacher-Bregar in Marija Makarovič. Knjiga opisu orodij namenja manj kot eno stran in vsebuje tri ilustracije. Danes pa je moj cilj opisati tradicionalna orodja, predstavljena v knjigi, in jih primerjati s sodobno opremo.
Okvirji:
Najprej je potreben okvir za vezenje. Danes imamo obroče, premične okvirje in različne druge lesene ali plastične okvirje v različnih velikostih. Slovenski okvir za vezenje z zlatimi nitmi je bil nekoliko večji od vezenega dela (čelnika) na avbi. Ker so bile mere čelnika po dolžini in višini precej standardne in pogojene z obsegom glave, je bil okvir tog.
Skalpel:
Vezilje so imele poseben skalpel.
Njegovo rezilo je bilo vpeto v strugani, konični leseni ročaj, ki je po dolžini precepljen.
(Niklsbacher-Bregar, 1970, str. 144)
Rezilo je bilo postavljeno v precep in okoli ročaja je bil dodan kovinski obroč, ki je rezilo fiksiral.
Koma, broche / brodse / Bretsche ali po slovensko prečka:
Prečko so uporabljali enako kot komo oz. broche. Okrog ožjega dela je bila navita zlata nit, zgornji del je bil viličasti, da je lahko pomagal držati in zatezati zlato nit, ko jo je vezilja potrebovala. Na dnu je bil ročaj.
Prečka je precej podobna brocheju ali brodsu ali bretscheju. To koristno orodje je lepo opisano v objavi dr. Jessice Grimm, ki jo najdete tukaj. Zanimivo je, da je slovenska knjiga ilustrirala prečko ali Broche popolnoma enako, kot je to mogoče najti v nemški knjigi z naslovom Ich kan handarbeiten. Illustriertes Hausbuch für die Techniken der weiblichen Handarbeit, ki sta jo napisala Donner in Schnebel (Ilustracijo v prispevku dr. Jessice Grimm sem primerjala z ilustracijo v slovenski knjigi).
Knjiga Ljudske vezenine na Slovenskem omenja nekaj dodatnih orodij.
Kovinska lopata (kovinska lopatica) je zelo podobna melorju. Razlika je le v obliki širšega dela orodja. Melor je bolj aerodinamičen v primerjavi z lopatico; le-ta ima širši, bolj lopatast zgornji del.
Stiletto je izgledal podobno kot moderno orodje. Lep primer si lahko ogledate na spletni strani Tanje Berlin (glejte Stiletto Brass).
In za konec še škarje. Vsi vemo, da je za rezanje kovine treba uporabiti posebne škarje.
Literatura:
Niklsbacher-Bregar, N. (1970). Zlate vezenin. V N. Niklsbacher-Bregar & M. Makarovič, Ljudske vezenine na Slovenskem (str. 137-152). Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva.
Na noben način nisem povezana z omenjenimi podjetji in ne prejemam plačila, če se odločite za naročilo na omenjenih spletnih straneh.
Besedilo je že bilo objavljeno leta 2021 na blogu Štikar'ca.